Ministrstvo na pomoč poklicalo dolgoletnega prijatelja

Kako sta Matjaž Šekoranja in Boštjan Bezek preživljala skupno otroštvo, ne vem, očitno pa je, da še desetletja kasneje gojita prijateljstvo in skupne strasti. Oba namreč odkrito prezirata umetnost in umetnike. Prvi kot nižji sekretar na Ministrstvu za kulturo, ki se mora dnevno ukvarjati z ‘razvajenimi otroci’, drugi pa kot oče, ki se ne more sprijazniti, da je njegov sin umetnik.

Uničevanje Ksevta s strani trenutne ekipe na Ministrstvu za kulturo sedaj poteka že več kot eno leto. Po seriji neuspešnih poskusov medijske in pravne likvidacije ustanoviteljev KSEVT sta direktorica direktorata za ustvarjalnost Biserka Močnik in nižji sekretar Matjaž Šekoranja na pomoč poklicala zgoraj omenjenega dobrega prijatelja iz Urada za nadzor proračuna, inšpektorja Boštjana Bezeka.

Njegova naloga je bila opraviti inšpekcijski nadzor izvajanja Zakona o javnih financah in predpisov, ki urejajo poslovanje s sredstvi javnega proračuna pri občini Vitanje. Predmet pregleda je bila zakonitost in namenskost porabe proračunskih sredstev. Končno nekdo, ki naj bi po mesecih različnih interpretacij brez pravne podlage umestil problem v pravno shemo.

Toda zaman. Po večmesečnem sklicevanju Ministrstva za kulturo na nezakonito rabo proračunskih sredstev tega inšpekcijski pregled ni potrdil. Inšpekcijski izdelek namreč ne vsebuje jasne dikcije, kateri veljavni predpis RS je bil z našim ravnanjem kršen. Sklicuje se zgolj na neskladje med letnim planom in zaključnim poročilom.

Tu pa se zaplete, saj v sklopu predstavitve dejstev, vezanih na predmet pregleda, inšpektor Bezek navede zgolj dejstva, ki ustrezajo zaključku Ministrstva za kulturo, izpusti pa niz dejstev, ki trditve ministrstva ovrže. Naše postopkovno dopolnilo zapisnika inšpekcijskega pregleda namreč subjektivno in diskriminatorno zavrne, ker mu dejstva ne ustrezajo.

Katera dejstva ne ustrezajo inšpektorju Bezeku? Ne ustreza mu dejstvo, da je bil s pogodbo določen program v celoti izveden. Ne ustreza mu dejstvo, da so bili ministrstvu predloženi tudi upravičeni programski stroški, ki so nastali pri s pogodbo določenem programu, vendar so zaradi tranzicije iz zasebnega v javni zavod nastali pri prvem in ne pri slednjem. Ne ustreza mu dejstvo, da so mu zaposleni na ministrstvu lagali glede pravočasno zaključnega poročanja in to pri nenamenskih obrazcih.

To nerazumno subjektivnost v luči prijateljevanja ne moremo razumeti drugače kot pristransko prirejanje ugotovitev. Seveda pa to ekipi na ministrstvu ni zadoščalo, zato je inšpektor Bezek v zapisnik izven predmeta preiskave vključil še cel kup slabo preverjenih ugotovitev, katerih namen je zgolj moja osebna diskreditacija skozi objavo zapisnika v medijih.

Izjavljam! Poleg osebnega dohodka v višini 800 EUR mesečno, nadomestila za prehrano, prevoz na delo in potnih stroškov iz javnega zavoda KSEVT nisem prejel nobenih sredstev. Tudi noben “moj” zavod ni od javnega zavoda KSEVT prejel nobenih sredstev. Plačilo Poloni Lovšin je bila poravnava dolga, ki je izhajala iz predhodnika javnega zavoda KSEVT, ne moj osebni dolg.

Poraba proračunskih sredstev je transparentna!

Pomembno je omeniti tudi, da se je inšpektor Bezek načrtno izogibal srečanju z mano in s tem podrobnega preverjanja dejstev pri meni kot očitnem preiskovancu.

Ugotavljanje upravičene rabe proračunskih sredstev tako še ni zaključeno in se bo očitno še nekaj časa nadaljevalo na pristojnih inštitucijah.

Sramota, ki nastaja na Ministrstvu za kulturo pod vodstvom ministrice Julijane Bizjak Mlakar, je postala že folklora, sedaj pa se širi še v polje inšpekcijske subjektivnosti.

Kaj ostane nam umetnikom? Objektivnost? Tudi lahko! Zato vas 19. februarja vabimo v KSEVT, na novo razstavo z naslovom Objektivi, kjer v sodelovanju s Centrom za usposabljanje kozmonavtov J. Gagarina iz Zvezdnega mesta predstavljamo polstoletno zgodovino vesoljske filmske in fotografske opreme iz vesolja.

Miha Turšič
Vitanje, 14. februar 2016

Ministrstvo na pomoč poklicalo dolgoletnega prijatelja

Vsega je zdaj konec!

Spoštovani,

iztekel se je teden, v katerem sva bila s predsednikom vlade dogovorjena za rešitev Ksevta, rešitve pa ni – ne statusno ne finančno. Zato sem se odločil nepreklicno odstopiti s funkcije direktorja Ksevta.

Nič od tega, na kar sem z gladovno stavko opozarjal, se ni razrešilo. Nič! Ministrstvo za kulturo se še naprej zateka k politični manipulaciji, birokratskemu politikantstvu in aroganci. Nižji sekretar Matjaž Šekoranja me kriminalizira za svoje birokratske napake. Direktorica Direktorata za ustvarjalnost Biserka Močnik nizkotno zlorablja mojo družinsko stisko in jo razširja po morbidnih portalih. Ministrica pa oba podpira. Toliko o zakonitem delovanju uradnikov in srčnosti ministrice, kot jo opisuje njen partijski vodja. Toda – kdo jim pa kaj more! So nedotakljivi! Zato Ksevta v takih pogojih ne morem več odgovorno voditi.

V tem času je bila opravljena predvidena finančna revizija poslovanja, katere rezultati še nekaj tednov ne bodo znani, v medijih pa neimenovani viri z Ministrstva za kulturo skupaj z brezobraznim Božidarjem Novakom špekulirajo o večmilijonskih utajah.

Potem ko so onemogočili naše redno delovanje, je zdaj še državni sekretar Anton Peršak z neutemeljenimi špekulacijami brutalno pokončal reševanje Ksevta na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Vsa ta podtikanja odločno zavračam!

Ksevt smo vzpostavili Dragan Živadinov, Dunja Zupančič in jaz, skupaj s številnimi sodelavci, politiki in mednarodnimi partnerji. Od začetka delovanja in vse dokler smo zmogli, smo vanj vlagali znanje, delo in sredstva. To zasebno investicijo so, namesto da bi jo nadgradili, raje zrušili. Ksevt je bil dejanski katalizator povezovanja umetnosti in znanosti znotraj mednarodnih vesoljskih aktivnosti. V naše delovanje so bile in so še vedno vključene osrednje nacionalne in mednarodne akademske, tehnološke in kulturne inštitucije. Soustanovili smo Slovensko vesoljsko agencijo. Razvoj inštitucije v treh letih je presegel tudi moja pričakovanja.

Vsega je zdaj konec!

Iz te kalvarije odhajam poražen in socialno ogrožen, zato se moram najprej posvetiti preživetju in svojim najbližjim, nato pa nazaj v umetnost, ker brez nje ne morem živeti!

Kaj bo s Ksevtom? Ministrica za kulturo ima tečaj iz astronomije in kot me je prepričevala, se na kulturalizacijo vesolja spozna bolje od mene. Župan Vitanja pa bo kot poklicni harmonikar nedvomno poskrbel za sproščeno vzdušje na ruševinah spominske sobe Hermana Potočnika Noordunga. Za slovensko kulturo se torej ni bati!

Srečno nam vsem.

Vsega je zdaj konec!

Zaključna izjava

NAPOVEDUJEM ZAKLJUČNO TISKOVNO KONFERENCO DANES, 16. OKTOBRA OB 15. URI  V PROSTORIH MODERNE GALERIJE PRED TRŽAŠKIM KONSTRUKTIVISTIČNIM AMBIENTOM

Sporočam, da danes, 16. oktobra, končujem gladovno stavko.

Po intenzivnih razpletih v zadnjih dneh sem danes prejel še mnenje Direktorata za javno računovodstvo, ki ugotavlja, da je prejem predmetnih pogodbenih sredstev Občini Vitanje opravičen. Ugotavljajo, da je bila uporaba javnih sredstev v KSEVT upravičena in transparentna. To mi zadošča, da preneham ogrožati svoje zdravje in se skupaj z vladno ekipo posvetim konstruktivni tranziciji KSEVT v funkcionalno inštitucijo.

Od Ministrstva za kulturo zato pričakujem, da zavrže zahtevek za vračilo sredstev, da bomo v Ksevtu lahko zaključili poslovno leto 2014 in se posvetili sanaciji letošnje situacije.

Spoznanje, da je bila kriminalizacija poslovanja KSEVT za leto 2014 posledica umanjkanja volje za iskanje konstruktivnih rešitev direktorice direktorata za ustvarjalnost, lahko ministrici služi kot podlaga za ukrepanje, saj je sedaj očitno, da je zaposlena namenoma povzročila veliko stvarno in moralno škodo meni, Ksevtu in Ministrstvu za kulturo. Upam, da bodo ministrica in zaposleni na ministrstvu razumeli naš primer kot opozorilo, da uradniki na ministrstvu ne smejo biti zgolj skrbniki računovodskih pravil, temveč, da so predvsem ti, ki naj zainteresirano sledijo razvoju umetniških praks in skrbijo za čimboljše pogoje za nastajanje umetnosti in kulture.

Pri drugi zahtevi sem 13. oktobra 2015 od predsednika vlade, ki mi je segel v roko v Moderni galeriji, dobil besedo, da bo narejeno vse potrebno za vzpostavitev KSEVT na trdne produkcijske temelje. S prvimi aktivnostmi začenjamo že v naslednjem tednu.

O moji tretji zahtevi je bilo veliko rečenega in javno je bila prepoznana potreba za dvig proračuna za kulturo na 2% državnega proračuna. Državni svet je s svojim sklepom državnemu zboru posredoval pobudo za čimprejšnje zvišanje. Množična reakcija zaskrbljenih mednarodnih partnerjev, s katerimi sodeluje slovenska umetniška scena, mora služiti kot opozorilo vladi, da se z našimi projekti v mednarodnih konzorcijih ni za igrati. Na tej mednarodni podpori moramo graditi pritisk na politiko, ki mora z vso odgovornostjo čimprej ustvariti pogoje, da lahko izpolnjujemo zaveze, ki smo jih dali našim evropskim partnerjem!

Primer KSEVT naj pri političnih odločevalcih ostane kot opozorilo, da sta umetnost in kultura krhki kvaliteti človečnosti. Človeškega je vedno premalo, zato bomo vedno zahtevali več.

Zahvaljujem se vsem, ki ste v razlogih za mojo stavko prepoznali skupne težave in se nanjo odzvali z lastnimi uvidi in aktivnostmi.

Miha Turšič

Zaključna izjava

Izjava za javnost št. 16

15. oktober 2015, šestnajsti dan gladovne stavke Mihe Turšiča soustanovitelja Ksevta

Ob 12. uri je bila pred Tržaškim konstruktivističnim ambientom tiskovna konferenca na kateri sem želel predstaviti razloge za nadaljevanje svoje stavke. Kljub temu, da včerajšnje  iskreno zagotovilo predsednika vlade za vzpostavitev Ksevta v okviru Slovenske vesoljske agencije pomeni prelomno točko v mojem boju za rešitev nastale situacije, ne morem zatajiti bojazni, da pogoji in okoliščine za njegovo uspešno delovanje ostajajo enaki, kot so bili do sedaj: nerazumevanje ministrstva za kulturo, ki lahko zaduši naklonjenost drugih ministrstev v agenciji in nezadostna sredstva s katerimi si kultura lahko zagotovi enakopraven status med deležniki. Ne, ne obnašam se kot razvajen otrok, ki mu ponudijo prst in zahteva celo roko. Obnašam se kot odgovoren umetnik/producent, ki ga skrbijo pogoji v katerih bo mogoče ustvarjati vsebine in zagotoviti finančno vzdržnost za projekte, ki so po definiciji avantgardni in potemtakem zahtevajo izjemen posluh za načine njihovega izvajanja.

Ne razumem kako ministrica za kulturo ne more doumeti, da mora na ministrstvu ustvariti pogoje za to, da se procedure ministrstva prilagajajo potrebam umetnosti in ne, da se umetnost prilagaja proceduram. Zakaj se obkroža z ljudmi, ki sovražijo umetnost? Ki sovražijo sodobnost? Ki sovražijo neodvisnost? in vse to tolmačijo kot neprilagojenost, agresivnost in divjost. Umetniki so onkraj morale. So v razmerju do etike, ki od njih zahteva, da ne popustijo glede svoje želje! Kdor tega ne razume na ministrstvu za kulturo nima kaj delati. Kako ministrici ni jasno, da bo lahko dobra v tem kar počne le, če se bo obdala z dobrimi kadri, po možnosti z večjimi eksperti za umetnost kot je sama?

Danes sem imel zdravniški pregled. Zdravnik pravi, da je vse v mejah normalnega. Skratka, stavko še nadaljujem.

Izjava za javnost št. 16

Izjava za javnost št. 15

NAPOVEDUJEM TRETJO TISKOVNO KONFERENCO DANES, 15. OKTOBRA OB 12. URI  V PROSTORIH MODERNE GALERIJE PRED TRŽAŠKIM KONSTRUKTIVISTIČNIM AMBIENTOM

14. oktober 2015, petnajsti dan gladovne stavke Mihe Turšiča soustanovitelja Ksevta

Danes je bil doooolg dan. Ob devetih se je začela seja v Državnem svetu. Sveta se je ministrica udeležila s celim direktoratom za umetnost, ki je bil ves čas tiho. Govorila je seveda le ona. Še vedno je imela za povedati le to, da je računovodska dokumentacija nepopolna in da so njeni uradniki, ki vestno ne kršijo zakona, bogi, ker podivjani umetniki hodijo na ministrstvo metati mize v zrak.

Svetniki pa so bili super! Na koncu so sprejeli sklepe, ki se dotikajo vseh mojih zahtev. V tretji so celo pokazali svojo jezo in se sklicali na sklep, ki so ga sprejeli že pred 10 dnevi. V njem vladi priporočajo zvišanje proracuna za kulturo na 1% bdp!

V Moderni galeriji me je popoldan obiskal predsednik vlade. S problematiko je bil seznanjen natančno in tak je bil tudi najin pogovor. Zagotovil mi je, da bo narejeno vse, da se KSEVT vzpostavi na primerni osnovi.

Ob 17. uri se je začelo zasedanje odbora za kulturo v Državnem zboru. Še več uradnikov z ministrstva za kulturo, ki so bili še bolj tiho. Ministrica si je prilastila iniciativo pri medresorskem dogovarjanju za rešitev Ksevta (sic!). Pomenljiva je bila njena ugotovitev, da KSEVT s svojim programom bolj spada kam drugam kot na kulturo. Razprava, ki je sledila nato, zanjo ni bila ravno milozvočna. Razen slovitega romanopisca Božidarja Novaka, ki se je s svojo eskapado, vredno plačanega stavkokaza, dotaknil samega dna greznice, ki jo je s svojimi članki polnil te dni, so ostali razpravljalci ločevali seme od plev in opozarjali, da je primer KSEVT simptom slabih razmer v kulturi in družbi nasploh.

Državni sekretar iz kabineta predsednika vlade je predstavil predlog, ki je odgovor na mojo drugo stavkovno zahtevo. V grobih gabaritih je rešitev začrtana v ustanovitvi Slovenske vesoljske agencije v kateri KSEVT predstavlja enega od deležnikov. Matično ministrstvo je ministrstvo za gospodarstvo, ki v agenciji omogoča sinergije med gospodarstvom, znanostjo, izobraževanjem in kulturo. Izum. Čeprav se zavedam, da bo do funkcionalne oblike še težka pot, obeta prave rešitve.

Za drugi dve stavkovni zahtevi pa nič! Ampak veste, KSEVT so iz pravno-formalne oblike, ki je odlično funkcionirala, v katastrofo pripeljale prav razmere, na katere opozarjam v prvi in tretji točki! Kaj nam garantira, da ne bodo slabi sogovorniki med uradniki in generalno pomanjkanje sredstev Ksevtu tlakovali pot v pekel tudi tej novi izvedbi? Naj politika pri polni zavesti vendar poskrbi, da bodo njene odločitve lahko zaživele! Kajti prav lahko se nam zgodi, da v trenutku, ko naklonjena politična volja zapusti vladni parket, projekt raztrgajo uradniki s svojimi brezrazložnimi ne/odločitvami.

V tem trenutku je situacija groteskna. Ministrstvo za kulturo, ki je ustvarilo to radikalno situacijo, se kaže kot absolutni zmagovalec. Nihče jim nič ne more glede nekompetentnih uradnikov, Ksevta so se skoraj odrešili in hkrati dobili odlična izhodišča za večanje proračuna za kulturo, ki ga bo ministrica (kot je večktat poudarila danes) razdelila med dediščino, ki je po njenem strokovnem mnenju najbolj podhranjen del kulturnega ministrstva. Narobe svet.

Nismo še tam. Zato gladovno stavkam naprej!

Izjava za javnost št. 15

Govor v Državnem zboru

V zadnjih letih sem v sklopu ukvarjanja s KSEVT doživel niz res ekstremnih situacij, kakršnih v življenju nekako nisem pričakoval. Ko sem se osebno prebijal skoznje, sem se med drugim ozrl na tiste vzore, ki so me izoblikovali. Eden pomembnejših je še iz otroštva, ko so nam, otrokom, v družini pripovedovali o našem prastricu Jakobu Aljažu.

Opisovali so ga kot nekoga, ki je imel rad gore, ki je bil drzen in je predvsem prepoznal potrebo po dejanju, ki funkcionalno materializira neko potrebo (zavetišče) ter hkrati vzpostavlja simbol gorniške kulture (označitev vrha najvišje gore). Njegovo delo ni bilo zgolj nek objekt, temveč skupna identiteta. Odraz odnosa med človekom in prostorom, gornikom in goro. In to je bil čas, ko se v gore zares še ni hodilo tako množično, tako kot danes ne v vesolje.

Podobno kvaliteto sem kasneje v življenju prepoznal pri Hermanu Potočniku Noordungu, ne zgolj inženirju, ki je kot prvi uspel povezati obstoječe tehnološko znanje v zasnovo prve vesoljske arhitekture, temveč predvsem človeku, ki je prepoznal potrebo in probleme človeškega bivanja izven Zemlje. Bil je prvi kulturalizator vesolja. Kot tak je bil vzor še celotni naslednji generaciji vesoljskih inženirjev, tistih, ki so v vesolje poslali prve rakete, prvi satelit, prvega človeka in dosegli Luno.

Kot oblikovalcu – deset let sem namreč delal na področju razvoja produktov in blagovnih znamk – mi je manifestacija človeške kulture znotraj industrijske proizvodnje pomenila izredno veliko, saj pomaga razumeti skupne kvalitete, najsi bodo tradicionalne, urbane, nacionalne ali planetarne.

In zato sem se pred leti odločil za KSEVT, za inštitucijo, ki bo sistematično prispevala k razumevanju človeškega v vesolju in s tem tudi človeškega na Zemlji. Vesolje je namreč prostor za ponovno preizpraševanje vsega, kar mislimo, da vemo o človeškem.

Za vsem, kar veste o KSEVT, stojijo mnogi, v središču sicer osrednja ekipa z Draganom, Dunjo in Srečkom, ki je zgradil objekt. Številni, ki so delali v KSEVT in tisti, ki od zunaj razumejo in prispevajo svoje znanje in izkušnje. Ravno v teh dneh od mnogih od njih prebirate mnenja in uvide v trenutno situacijo. Ker smo ravno v Državnem zboru, bi izpostavil, da so med njimi tudi številni politiki, ki so uspeli razumeti neko izjemnost v kulturalizaciji vesolja in jo podpirati oz. omogočati. Včasih zgolj z gesto, dopisom, komunikacijo, včasih tudi s sredstvi.

Da bo jasno, do sedaj je v KSEVT največ prispevala Evropa, druga je Občina Vitanje, tretji smo posamezniki, država je s svojim prispevkom šele četrta. Toda če izvzamemo gradnjo objekta, smo njegovo delovanje v večjem deležu omogočali posamezniki – ustanovitelji sami. Toda v tem letu smo se znašli v situaciji, ko smo ustanovitelji in občina izčrpali svoje zmožnosti. Kljub večletnemu dogovarjanju z državo doslej še nismo našli mehanizma, ki bi omogočil trajno delovanje KSEVT in izvajanje kulturalizacije vesolja. Veliko je k temu prispevalo zelo hitro menjavanje vlad. V tem času se je namreč zamenjalo že pet ali šest ministrov. Lansko leto je bil s financiranjem po 67. členu ZUJIK vzpostavljen prehodni mehanizem, ki nam je pomagal preživeti. S tem namenom je bil ustanovljen občinski javni zavod in mehanizem je zafunkcioniral. Toda samo za eno leto. Letos – ne samo, da smo bili odrezani od financiranja, s strani Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo se nas je začelo celo onemogočati in kriminalizirati. Namesto da bi se tekoče probleme reševalo, se jih je ustvarjalo. Občinski javni zavod je postal poligon birokratskega izživljanja, ki kulturalizacije vesolja enostavno več ni omogočal.

Vzrok je sistemsko nepodprto izvajanje kulturalizacije vesolja, posledica pa niz anomalij, od tega, da smo umetniki financirali opremo in vsebino, sami razvijali nacionalno kulturno dediščino, sami razvijali mednarodno mrežo … in tako naprej …

… do uničenja Ksevta, še preden je začel dobro delovati.

Zato sem zahteval odstop vodje Direktorata za ustvarjalnost, ker ne morem sprejeti, da uradnik izvaja lastno politiko, ki ima za posledico uničenje kulturne inštitucije. Politika zavračanja dialoga, manipulacije, birokratskega politikantstva in arogance je popolnoma zavrla razvoj, onemogočila izvajanje programa in nas spravila čez rob preživetvenega minimuma.

Zato sem zahteval, da če je že bila investicija v izgradnjo objekta in postavljanje temeljev slovenske vesoljske identitete, da se ta uredi v obliki funkcionalne nacionalne institucije in se tako zagotovi njeno trajno delovanje in razvoj.

Zato sem zahteval izboljšanje pogojev za delovanje kulture, tako da se delež državnega proračuna za kulturo dvigne na 2%, da ne bo prihajalo do uničenja kontinuitet, ki so se razvijale cela desetletja, ter da se omogoči kulturo 21. stoletja.

Z gladovno stavko sem začel konec septembra, danes je sredina oktobra, bolj natančno petnajsti dan. Stavke ne mislim zaključiti, dokler se zahtevam ne zadosti in s tem umetnosti in kulture prepozna za osrednje manifestacije naše etičnosti.

14. 10. 2015

Govor v Državnem zboru

Izjava za javnost št.14

13. oktober 2015, štirinajsti dan gladovne stavke Mihe Turšiča soustanovitelja Ksevta

Danes me je najbolj razveselil predsednik vlade, ki se je pojavil na Prvem dnevniku TVS (http://4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-dnevnik/174364974) in jasno in glasno povedal, da podpirajo obstoj in nadaljevanje dela zavoda KSEVT, predvsem pa me je razveselila poved, da želijo skupaj z ministrstvom to razrešiti zelo hitro. Zaključek izjave je več kot odličen: rešitev, ki bo koristna za zavod pa tudi za kulturo, znanost in gospodarstvo…hm, samo, da se odličnost ne bo sesirila v birokratski nepremičnosti.

Neznansko sem radoveden kaj se bo jutri v parlamentu dogajalo. Ob 9. uri zjutraj sem vabljen v Državni svet, ob 17. pa v Državni zbor. Plaši me forma. Izčrpavanje z neskončnim prijavljanjem k besedi, preštevanje glasov in sklepanje kompromisov… Če kaj, to zagotovo niso načini, ki upoštevajo umetnostne posebnosti. Ali bodo razumeli kako so tri moje zahteve povezane? Ali bodo razumeli izredne razmere, ki so celo kulturo pahnile na rob obupa in preživetja?

Izjava za javnost št.14