Izjava za javnost št.5

5. oktober 2015, šesti dan gladovne stavke Mihe Turšiča soustanovitelja Ksevta

Ministrica na sestanku ni bila sama. Ne bere svoje elektronske pošte in ne bere mojih obvestil za javnost. Zato, no tudi zato, me ni sprejela kot umetnika. Povedala mi je namreč, da je tudi sama študirala astronomijo in da se na kulturalizacijo vesolja spozna bolje od mene. Tako me je sprejela kot kriminalca, ki je nenamensko trošil davkoplačevalski denar. Moja prva stavkovna zahteva je bila tako zavrnjena. Druga zahteva, ki je bila v medijih ne dovolj točno povzeta, oziroma sem bil očtno sam nerazumljiv, je zahteva v kateri pozivam na funkcionalno rešitev, ki bo KSEVT spremenila v institucijo nacionalnega pomena. Ministrica vidi možnost v redakciji treh ministrstev (gospodarstva, znanosti/izobraževanja in kulture). Verjetno sluti, da bi se Ksevta na ta način precej elegantno rešila. Nasproti moje tretje stavkovne zahteve, pa je postavila svoj projekt t.i. Interventni zakon za nujna vlaganja v kulturo, ki naj bi v petih letih, predvsem za področje kulturne dediščine, prinesel skoraj 168 milijonov evrov. Ministrica očitno bolje od živih čisla mrtve umetnike.

Na drugi tiskovni konferenci pred Tržaškim konstruktivističnim ambientom v Moderni galeriji v Ljubljani se je zbralo precej novinarjev. Predstavil sem svoje spodletelo srečanje z ministrico in ponovil svojo odločitev, da z gladovno stavko nadaljujem. Kljub mračnemu jutru na Maistrovi 10 sem se razveselil izjav direktorice Moderne galerije Zdenke Badovinac, ki je mojo stavko postavila v zgodovinske izkušnje sodobne umetnosti in prispevka dr. Ota Lutharja predsednika ZRC SAZU, ki je v svoji osebno obarvani izjavi pokazal na sinergične učinke umetnosti in znanosti v dobrem in slabem.

Z namenom, da ponovno opozorim na vsebinsko in zgodovinsko kontinuiteto dejavnosti v Ksevtu, obe pismi prilagam.

Pismo direktorice Moderne galerije, gospe Zdenke Badovinac:

Izjava Moderne galerije ob gladovni stavki Mihe Turšiča, v.d. direktorja KSEVT-a, dne 5.10.2015

Moderna galerija se je odzvala na prošnjo Mihe Turšiča, da v svojih  razstavnih prostorih v času odprtosti muzeja izvaja protest v obliki gladovne stavke:

  1. ker je razstavni prostor Moderne galerije, nacionalne institucije za moderno in sodobno umetnost, namenjen javnemu dialogu in pobudam, kar včasih vključuje tudi proteste, ki se neposredno ali posredno dotikajo vprašanj v zvezi s sodobno umetnostjo. Protestne akcije umetnikov je treba ne nazadnje razumeti v kontekstu njihove umetnosti. Rekonstrukcijo Tržaškega konstruktivističnega ambienta iz leta 1927 sta za  Moderno galerijo  zasnovala Miha Turšič in Dragan Živadinov. Bila sta pobudnika vključitve  tega pomembnega dela, ki ga je mogoče imeti za prototip sodobne instalacije, v našo stalno zbirko in s tem v narativ nacionalne zgodovine umetnosti. Tako sta ključno pripomogla k zgodovinjenju v preteklosti marginaliziranih historičnih avantgard in hkrati opozorila na potrebo po kontekstualizaciji lastnega dela v okviru lokalnih tradicij. Samo  s pomočjo levitacijskih objektov iz Tržaškega ambienta je moč razumeti današnje  Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij ( KSVET) v Vitanju.
  2. ker je obstoj KSEVT-a v Vitanju pomemben ne samo za razvoj sodobne umetnosti v Sloveniji, temveč ima tudi pionirsko vlogo v raziskovanju kulturalizacije vesolja v mednarodnih okvirih. Ustavitev tako pomembne dejavnosti KSEVT-a bi bila nepopravljiva izguba tako za naš kot tudi širši prostor. Tik po tem, ko se nam je vsem zdelo, da s projektom KSEVT Turšič-Zupančič- Živadinov razbijajo mit o tragičnem slovenskem umetniku, se zdi, kot da se nam ta spet vrača.
  3. ker je protest povezan s splošnim stanjem in položajem kulture v slovenski družbi, ki se kaže tako v finančni podhranjenosti kulturnih institucij, neodvisnih producentov kot tudi umetnikov. Ne nazadnje se položaj in pomen kulture za državo kaže tudi v predlogih državnega proračuna za leto 2016 in 2017, ko se v času povišanja proračuna postavka za kulturo znižuje. Žrtev nekajletnih zaporednih nižanj  sredstev je tudi Moderna galerija s svojima muzejema. A obenem se povečujejo sredstva za represivne resorje! To pove veliko o viziji razvoja slovenske družbe. Ob vsem tem hiranju na obroke pa tudi ni politične moči in volje za spremembo kulturne politike.

Moderna galerija želi, da se protest Mihe Turšiča čim prej zaključi s konstruktivnimi in konkretnimi rešitvami za KSEVT in kulturo in umetnost v Sloveniji.

Pismo predsednika ZRC SAZU, gospoda Ota Lutharja:

RAZLOGI DA SEM TUKAJ

Formalni razlog je povezan z mojim nekdanjim članstvom v Svetu zavoda KSEVT.

To svojo vlogo sem jemal zelo resno saj sem to kar počenjajo Dunja Zupančič, Dragan Živadinov in Miha Turšič v sodelovanju z mnogimi sodelavci pojmoval za enega najpomembnejših umetniških (pa ne samo umetniških) projektov zadnjega desetletja v Sloveniji.  Tudi v svetovnem merilu je ideja preprosto genialna.

Kulturalizacijo vesolja sem od vsega začetka razumel kot logično nadaljevanje tega kar se je zgodilo v Divjih Babah pred 60.000 leti, ko je vzniknilo izražanje skozi  glasbo. V arhelogiji je najdba povzročila pravi cirkus saj se je začetek umetniškega izraza pomaknil za dvajset tisoč let nazaj v preteklost …

Po KSEVT-u, ki se ozira v prihodnost, se zdi nekako logično, da se človek tudi v prihodnosti, pa naj bo to na zemlji ali v vesolju, ne bo mogel odreči tej prvinski dejavnosti, t.j. delanju umetnosti zaradi nje same.

To je pravzaprav že drugi razlog, da sem danes tukaj.

Tako ideja, kot način njene  predstavitve, se mi zdi preprosto enkratna.

Moje občudovanje  energije  s katero so se Turšič, Živadinov in Zupančič lotili t.i. implementacije  svoje ideje pa je tretji razlog.

Za to, da sedaj v Vitanju stoji čudovita stavba, ki jo dojemam kot  neprekinjeno delujoči aparat, kot  stroj za proizvajanje smisla,  je bilo potrebno ogromno energije, vztrajnosti in odrekanja. Kdorkoli je v Sloveniji poskušal izboljšati pogoje za delanje umetnosti … ali znanosti ve, da gre  za Sizifovo delo, to kar si je zamislila trojka, TZŽ pa je že prava  utopija. Za kaj takega je treba brezkompromisno  garati do onemoglosti. In prav to je me je prešinilo ob vsakem srečanju z Miho Turšičem. Podobno kot KSEVT je tudi on konstantno priklopljen. Človek je garač do zadnjega vlakna in zato ga razumem, še več,  zato podpiram  njegova stavkovna prizadevanja.

Za konec bi rad povedal, da me je sram, da se mu nisem pridružil. V znanosti  se godi še slabše  in v zadnjih letih so znjo upravljali podobno slabi ljudje, pa nismo proizvedli več kot nekaj impotentnih člančičev, zbrali nekaj nastopov na radiu in TV in podpisali eno samo skrajno anemično izjavo Rektorske konference in Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov.

Sram me je tudi zato, ker vem, da je treba vsakodnevno opozarjati in preprečevati nepotizem strankarskih elit in njihovih prisklednikov, pa v resnici proti temu ne naredim nič ali zelo, zelo malo.

 

Pa še tole:

http://www.majdasirca.si/2015/10/vitanje-problem-voznje-po-zemlji/

http://4d.rtvslo.si/arhiv/na-tretjem/174363389

 

 

 

 

 

 

Izjava za javnost št.5